Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno.
FURS v preteklih letih v primeru spodaj opisanih samoprijav ni upošteval olajšav do katerih so bili upravičeni dohodninski zavezanci. V tožbah sproženih v upravnem sporu je sodišče, v primeru naših strank, že razveljavilo odločbe FURS in mu naložilo, da upošteva splošne in posebne davčne olajšave.
Davčni zavezanec, ki se posluži instituta samoprijave, svojo zakonsko dolžnost izpolni, in sicer jo izpolni z zamudo. ZDavP-2 določa način uveljavljanja davčnih ugodnosti v primeru samoprijave davčni zavezanec uveljavlja pravico na zakonsko predpisan način, le da to stori z zamudo, a še vedno v zakonskem roku, ki ga določa 63. člen ZDavP-2, zaradi česar ne sme izgubiti pravice do uveljavljanja davčnih ugodnosti.
V postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe do ukinitve posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, začetih na podlagi samoprijave davčnega zavezanca, je zato treba upoštevati tudi navedeno olajšavo, če jo je zavezanec uveljavljal, in to ne glede na to, kdaj je bila davčna napoved na podlagi samoprijave vložena, če je bila vložena skladno z roki in pogoji, ki jih za samoprijavo določa 63. člen ZDavP-2.